Čuječnost
Izvorno objavljeno v Večeru. Maja Furman
Na prvem Večeru v živo v letu 2023, ki bo 26. januarja v Narodnem domu Maribor, bomo govorili o duhovnosti.
Kaj vse predstavlja ta dimenzija življenja in kako vpliva na naš vsakdan ter še veliko več nam bopojasnil raziskovalec, znanstvenik, učitelj joge in meditacije ter profesor dr. Dejan Dinevski
Na januarskem Večeru v živo boste torej govorili o duhovni dimenziji človeka. Ta nas med prazniki najbolj nagovarja, je tako?
“Ja, seveda, med prazniki vstopamo v duhovno dimenzijo, kar nam narekujeta tudi tradicija in kultura. Če pogledamo širše, imajo ti prazniki v sebi poslanstvo iskanja presežnega in stremljenje k svetlobi, ki naj v prenesenem pomenu osvetli smisel našega obstoja. To, duhovno stremljenje, je vodilo človeškega življenja, ki pa se pogosto izgubi zaradi vsakdanje vpetosti v obveznosti, dolžnosti in spremljajoče izzive. Prazničnost je način, da ga postavimo spet v prvi plan.”
“Izpolnjevanju neresničnih potreb se večinoma podredimo tako, da žrtvujemo osebno svobodo. Brez svobode pa prazničnosti ni.”
Dejan Dinevski
Čeprav so prazniki, po drugi strani, tudi zelo skomercializirani, saj v tem času mrzlično iščemo darila, se predajamo nakupom, druženju, zabavam …
“Večina ljudi čuti esenco prazničnosti kot stik s samim seboj in poglobitev stika z bližnjimi. Eni si želijo miru, drugi zabave, oboji pa s ciljem, da bi se povezali – s seboj in drugimi. Očitno je, da imamo kot družba močno izraženo potrebo po prazničnosti.
Vsiljiva marketinška sporočila nam sugerirajo, da bomo to potrebo zadovoljili z nakupovanjem in obdarovanjem. Obdarovanje se je izrazito skomercializiralo in prinaša kup pritiskov, ki jim, tako se zdi, moramo ustreči. Želimo narediti vtis, požeti odobravanje ali si prislužiti hvaležnost, včasih želimo na vsak način doseči nemogoče. Če pademo na komercialno sugestijo, potem ustvarjamo in izpolnjujemo potrebe, ki so nam vsiljene od zunaj.”
Kar pa verjetno vodi stran od stika s samim seboj.
“Izpolnjevanju neresničnih potreb se večinoma podredimo tako, da žrtvujemo osebno svobodo. Brez svobode pa prazničnosti ni. Stremljenje k svobodi je sicer ključno gonilo duhovne rasti. Eno od temeljnih spoznanj, ki nas v kontekstu praznikov lahko osvobaja, je, da imamo pravzaprav izjemno omejen vpliv na druge. Drugih ne moremo spreminjati. No, mogoče jih lahko med prazniki za trenutek razveselimo ali celo osrečimo. Veliko bolj kot z darili pa bomo osrečili druge, če globoko v sebi opustimo zamere, nestrpnost, zavist in obsojanje. Vsakršno obsojanje razjeda le nas same! Zavist še toliko bolj. Če so drugi uspešni, nas to kot družbo le bogati.”
Kot sva dejala, so prazniki tudi čas zabav.
“Dobra zabava je izpolnjujoča in povezovalna zabava. Zakaj se ne bi skupaj nasmejali, igrali, naplesali in znoreli? Na ta način se lahko razbremenimo rutinske vsakdanjosti, vendar pa je pomembno, da se pri tem ne izdamo, da ostanemo zvesti sebi. Biti zvest sebi je duhovno poslanstvo.”
“Če so drugi uspešni, nas to kot družbo le bogati” Dejan Dinevski
Prej ste omenili iskanje presežnega. Kaj je to, kar nas presega?
“Presegajo nas zakoni univerzuma in življenja, za katere se zdi, da se ne zmenijo za naša hotenja in želje. Presega nas čas, ki je, tako se zdi, skopo odmerjen našim življenjem.”
Se sploh lahko povežemo s presežnim, ga lahko doživimo?
“Umetnost, recimo, nam ponuja mnogo portalov, da doživimo neizrekljivo, neopisljivo, da začutimo globine svojega obstoja in povezanosti z drugimi ali pa z naravo, vesoljem, če želite. Duhovne tradicije učijo, kako živeti presežno. Meni osebno je blizu vzhodna duhovna misel, iz katere izvirata tudi joga in čuječnost.”
… pa tudi novodobna duhovnost, ezoterika, ki pa je prav tako skomercializirana. Kako se znajti v vsem, kar se nam ponuja?
“Res je. Marsikaj se prodaja v imenu duhovnosti. Veliko je zavajanja, instant metod za srečo, veliko imidža brez prave vsebine. Iskalcem svetujem, da se potrudijo najti predvsem avtentičnost in pristnost. Če želimo nekaj resnično spoznati, obstaja le ena pot – pot kritičnega mišljenja, obogatena z intuicijo in nadgrajena z lastno izkušnjo. Sam že trideset let raziskujem in iščem vzporednice med različnimi duhovnimi tradicijami. Joga, recimo, je v svojem bistvu eden od šestih celovitih vzhodnih filozofskih sistemov. Telesne, dihalne in mentalne tehnike, ki jih zahodnjaki dojemamo kot jogo, so le njen del, ki se je pojavil šele dva tisoč let za tem, ko se je formirala filozofija joge. Tehnike joge lahko kompetentno uči le tisti, ki pozna celoto. Napačno podane vaje lahko tudi škodijo. Na predavanju v Narodnem domu bom več povedal o tem, na kakšne načine lahko vzpostavimo harmonijo telesa in duha, kako se lahko res globoko sprostimo, nevtraliziramo stres in navsezadnje stopimo v stik s presežnim. To bomo tudi praktično preizkusili.”
Zanimivo, da o teh temah predavate tudi študentom medicine. Kar se sliši zelo spodbudno.
“Ja, na Medicinski univerzi v Gradcu že več let predavam o znanstveno dokazanih učinkih izvajanja joge, sprostitvenih, meditativnih tehnik in čuječnosti na zdravje in splošno dobrobit človeka. V Avstriji so te vsebine sestavni del izobraževanja zdravnikov. V Sloveniji na tem področju za zdaj delam le raziskovalno. Pride pa zato veliko zdravnikov in univerzitetnih kolegov in kolegic na moje tečaje čuječnosti v Sončno vilo.”
In še vaša misel za praznični čas.
“Praznujte, kot svetuje Alenka Rebula: ‘Praznovati pomeni čutiti žuborenje veselja do življenja.’ Kako izpolniti poslanstvo božičnega časa, pa je povedal Frane Milčinski – Ježek: ‘Prižgimo luč, ljudje!'”
