Čuječnost
Izvorno objavljeno na metropolitan.si. Danaja Lorenčič
Stresu se je v sodobnem svetu skrajno težko izogniti, ni pa nemogoče; pravzaprav se iz njega lahko tudi marsikaj naučimo.
Je del življenja in če pravočasno prisluhnemo njegovim sporočilom, se lahko iz ovire spremeni v sredstvo njihovega premagovanja, pravi dr. Dejan Dinevski, predsednik društva Joga v vsakdanjem življenju Maribor, ki že 30 let poučuje in poglobljeno raziskuje jogo, meditacijo, čuječnost in sprostitvene tehnike.
Svoje znanje je širil po vsem svetu in pridobil tudi dragocene mednarodne izkušnje v poučevanju joge in meditacije. Doktoriral je iz strojništva, danes pa kot profesor na področju informacijskih sistemov poučuje na Medicinski ter na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru; njegovo pravo poslanstvo pa je pomoč soljudem pri izzivih, ki jih prinaša življenje v sodobni družbi.
Na Zahodu pogosto pravimo, da je potrebno obvladovati stres, kar nakazuje na to, da predpostavljamo nujen obstoj stresa. Kako se lahko v sodobnem svetu izognemo stresu, namesto da ga obvladujemo?
Stres je del življenja in je normalen, včasih celo dobrodošel fiziološki odziv telesa, saj nam pomaga pri učinkovitem premagovanju ovir in pri doseganju ciljev. Izogniti se mu ne moremo in tudi ni smiselno, saj bi s tem pravzaprav iskali umik življenja – imeli bi nefunkcionalno in neustvarjalno življenje.
Pred vsako situacijo, ki nam predstavlja izziv, se sprožijo stresni hormoni, ki povišajo srčni utrip, krvni tlak in raven glukoze v krvi. Temu pravimo stresni odziv in so ga dobro opisali že v petdesetih letih. Telo s stresnim odzivom vloži energijo v reševanje izziva in to je kratkoročno dobra rešitev. Ko stresna situacija mine, nevrotransmiterji vzpostavijo ravnotežje avtonomnega živčnega sistema. Če se človek zna tudi sprostiti, potem stres ne pusti nobene škode.
Kdaj pa nam potem stres škodi?
Stres je problematičen v dveh primerih: kadar je premočan in kadar je prisoten ves čas. Takrat sproži znane somatične in kognitivne simptome, kot so utrujenost, nespečnost, mišična napetost, prebavne motnje, glavobol, zaskrbljenost, težave z zbranostjo, nepotrpežljivost.
Od kod izvira stres? Je vzrok v zunanjih dogodkih ali ga povzročimo sami v sebi?
Viri stresa so lahko zunanji, med katere spadajo tudi prekomerne delovne obremenitve ali pa obremenjujoči odnosi. Slabi odnosi so ojačevalec stresa, dobri pa zaščitnik pred stresom. Osebni ali notranji viri stresa so perfekcionizem, tekmovalnost, nizka samozavest, slaba samopodoba, občutek izgube kontrole ali nemoči, ponavljajoča razočaranja.
Sam opažam, da je sodoben svet vedno bolj stresen predvsem zaradi zahtev po prekomernem odločanju. Odločanje je kognitivni napor, človek ima le omejeno kapaciteto sprejemanja odločitev.
Ko presežemo to kapaciteto, odločanje postane naporno in stresno, istočasno pa neučinkovito in polno napak. Na to temo je Daniel Kahneman pred nekaj leti dobil Nobelovo nagrado. Zelo jasno je pokazal, kako deluje naš miselni aparat in kdaj sprejemamo nefunkcionalne odločitve, ne da bi se tega sploh zavedali.
“Dolgotrajen stres spremeni obnašanje človeka in lahko privede do prekomernega uživanja alkohola, tobaka, hrane, nastopijo motnje apetita, nemir. Če se ne znamo pravočasno spopasti s ponavljajočim stresom, le-ta najprej povzroči tesnobo, sčasoma praviloma depresijo in druge psihosomatske bolezenske znake.”
Dejan Dinevski
Rekli ste, da je stres včasih dobrodošel. Ali je lahko stres pozitiven?
Določen stresor je lahko vir pozitivnega ali negativnega stresa, kar je odvisno od naše interpretacije stresorja in ocene naših virov za spoprijemanje z njim. Pozitivni stres nastopi, ko stresne situacije ne doživljamo kot grožnjo. Poglejte, kritiko, ki je vedno stresna, lahko doživljamo zelo negativno, lahko pa jo sprejmemo kot izziv, odvisno od notranje naravnanosti.
Lep primer pozitivnega stresa je poroka ali pa rojstvo otroka, lahko tudi napredovanje v službi in gradnja hiše. V takšnih primerih verjamemo, da so naše sposobnosti in spretnosti višje, kot jih situacija zahteva in se bomo zato z njo uspešno soočili. Spremljajo nas občutki pozitivnega pričakovanja in zaupanja vase. Zato smo vedenjsko aktivni, motivirani in zbrani ter posledično bolj učinkoviti in ustvarjalni. Kadar situacijo doživljamo kot smiselno, nam stres omogoča rast in razvoj.
Vodite tečaj "Čuječnost in učinkovito soočenje s stresom". Kako poteka tečaj?
Tečaj temelji na programu MBSR (Mindfulness-based stress reduction), ki ga je utemeljil dr. Kabat Zinn v 70 letih, vendar sem ga jaz nadgradil z novimi dognanji nevroznanosti in kognitivnih znanosti, predvsem kar se tiče delovanja možganov in funkcioniranja zavesti. Prav tako sem ga praktično nadgradil z nekaterimi naprednejšimi tehnikami joge in meditativnimi tehnikami za raziskovanje zavesti.
Cilj tečaja je, da postanemo čuječi. Čuječnost je način pozornega zavedanja svojega doživljanja v sedanjem trenutku. Ko smo čuječi, odprto sprejemamo stanje, v katerem smo ter opazujemo svoje misli, čustva in zaznave v telesu. Pomembno je, da ob tem ničesar ne presojamo ali analiziramo, temveč le radovedno opazujemo. Izkušnja čuječnosti v nas prebudi intenzivno spoznanje, da se naša življenja razodevajo le v sedanjem trenutku.
Katere so dobrobiti čuječnosti?
Prakticiranje tehnik čuječnosti ima mnoge dokazane dobrobiti. Osnovne so: zmanjšanje stresa, tesnobe in depresije. Izboljšajo se kognitivne sposobnosti, spomin, sposobnost osredotočenosti. Prav tako čuječ človek postane bolj empatičen, kar izboljša njegove odnose.
Ko smo čuječi, se kakovost našega življenja poviša na vseh ravneh. Naštete dobrobiti in še mnogi konkretni pozitivni učinki na zdravje so opisani v več sto znanstvenih člankih, ki so bili objavljeni v zadnjih letih. Zato čuječnost priporočata tudi svetovna zdravstvena organizacija in ameriški nacionalni inštitut za zdravje ter mnoge druge institucije.
